Pred pol leta je bilo v Trgovskem centru City praznih dvajset lokalov, zdaj jih je še šest.

Avtor: Anja Turk

Meščani niso navezani na mestno jedro

Trgovski center (TC) City posluje že dvanajsto leto in prvih deset let se po besedah Mirjane Stiplošek Gorze, vodje marketinga in lastnice lokala v TC City, trgovci niso pritoževali nad obiskom. Doda, da "je v zadnjih dveh letih padla kupna moč in s tem tudi obisk. Pred pol leta je bilo praznih dvajset lokalov, v tem trenutku so oddani oziroma prodani vsi razen šestih. Poslovanje se izboljšuje, kar je posledica tudi raznih družabnih dogodkov, ki jih pripravljamo za vse generacije. Letos smo posebno pozornost posvetili maturantom in ti so se odlično odzvali."

TC City rešujejo izjemna lokacija v centru mesta ter poslovni objekti v bližini. Veliko poslovnih sestankov ob kavi in kosil je v prvem in drugem nadstropju. Marjan Vidovič, oče lastnice dveh lokalov, razlaga, da se "do 11. ure v Cityju večinoma zadržujejo upokojenci, kasneje poslovne skupine. Po 15. uri v centru ni več ljudi." Tudi Amani Eljan, najemnica lokala v drugi etaži, pravi: "Dopoldne trgovski center živi, popoldne je slika drugačna." Redne stranke med tednom so tiste, ki ohranjajo posel Darku Lečniku, urarju v kletni etaži. "Okolica TC City je dokaj neurejena, sploh pa je center mesta dobrina, ki je Mariborčani ne cenimo," še pove urar. Z njim se strinja Borut Milfelner, ki prav tako opozarja: "V Mariboru je malo dogodkov, ki bi ljudi privabili v mesto. Meščani nismo tako navezani na mestno jedro. Za primerjavo lahko vzamemo Ljubljano, kjer je utrip mesta veliko večji in s tem tudi frekventnost ljudi."

Medtem ko Marjan Vidovič vidi bližino Europarka mestnemu središču kot veliko napako, saj se ljudje lahko sprehodijo čez most v nakupovalno središče, kjer je ponudba večja in bolj raznolika, pa Mirjana Stiplošek Gorza opozarja na tihi plus bližine Europarka: "Veliko naših strank parkira v Europarku. S tamkajšnjo ponudbo se ne moremo primerjati, trudimo pa se uvajati dejavnosti, ki so manjkajoče." Zlati časi, ko je TC City obiskala Esmeralda, so minili. Takrat je zgradba zaradi navala oboževalcev pokala po šivih. Ostali so le še spomini in, glede na današnje stanje, nerealne želje, da se zgodba ponovi.

Jurčičeva pasaža v razsulu

Nedaleč od TC City se v Jurčičevi ulici skriva nekdaj zelo obiskan nakupovalni center - Jurčičeva pasaža. Prestižne lokale so v prvem nadstropju zamenjale finančne družbe, nepremičninska agencija in kozmetični salon. V pritličju dva gostinska lokala privabita predvsem mlade Mariborčane ob dopoldnevih, namesto zlatarstva zdaj urejajo lase, nova je trgovinica z nakitom in pearcing studiem, trgovina s čevlji je zaprla vrata, šivilja je še vedno zadovoljna s poslovanjem, najdemo tudi trgovino z zdravo prehrano. Kljub vsemu ljudje le redko zaidejo v to pasažo. Morda so krivi neprivlačen hodnik in stari reklamni panoji, ki pozdravljajo mimoidoče. Robert Golob, direktor podjetja Tvoj Dom in upravitelj pasaže: "Ko sem prišel na mesto upravitelja, je bilo vse v razsulu. V načrtu imamo oživitev pasaže, kar pomeni renoviranje sanitarij, beljenje ter ureditev reklamnih vitrin. Sprejeti je treba tudi hišni red, vendar je v končni fazi vse odvisno od lastnikov lokalov, ali bodo ponudbe upravitelja sprejeli."

Šaban Emini, ki je lastnik bara Pasaža že 20 let, toži, da "je center izpraznjen, Jurčičeva pasaža še bolj. Promet je slab, odkar je v veljavo prišel kadilski zakon. Včasih smo delali do 22. ure, danes samo do šestih zvečer." Spet so redne stranke tiste, ki pri življenju ohranjajo pasažo. Trgovinica z nakitom se je pred dvema mesecema preselila v Jurčičevo pasažo in še vedno videvajo iste obraze. "K nam prihajajo kupci z namenom kupiti nakit ali si telo okrasiti s pearcingom. Drugače je pretok ljudi tukaj majhen, v dopoldanskih urah do 50 ljudi na uro," oceni Mojca Toplišek. Omeni, da se sama veliko raje sprehodi po mestu kot po nakupovalnem središču tipa Europark. Igor Koban, prav tako iz trgovine z nakitom, pripomni, da vsako tretje dekle trdi, da je sprehod po mestu prijetnejši, vendar trenutna situacija v mestu kaže, predvsem popoldne, da dekleta prijetno raje zamenjajo za priročno.

Problem ni v ceni oblačil

Nič kaj bolj rožnata slika ni v Modni hiši. Prijazne prodajalke sicer z veseljem pomagajo zvestim kupcem, a ti so bolj redki. Kot pravi Mojca Briščik, vodja marketinga in odnosov z javnostmi, nakupi variirajo glede na sezono, saj so "potrošniki veliko bolj varčni v času poletnih dopustov, več pa potrošijo v novembru in decembru. Tudi kupne navade naših potrošnikov so se nekoliko spremenile, saj so njihovi nakupi čedalje bolj premišljeni in preudarni." Glede na primerjavo z lanskim obdobjem se je število kupcev v Modni hiši zmanjšalo za dobrih pet odstotkov. Briščikova ocenjuje, da je to glede na gospodarsko stanje razmeroma malo.

Tudi v Galeriji Gosposka so glede na trenutno gospodarsko situacijo zadovoljni. "Upad kupcev je zaznati v določenih segmentih, a naše analize kažejo, da večjega upada ni. Največji šok za mestno jedro je bila razširitev nakupovalnega središča Europark septembra 2007. Takrat smo beležili največji upad kupcev," pojasnjuje Špela Stropnik iz marketinga S.Oliverja. Vprašanje pa je, ali lahko v Mariboru trgovine prestižnih blagovnih znamk sploh preživijo, saj butičnih trgovin v centru dejansko ni. Galerija Gosposka je ob odprtju želela privabiti petične kupce, vendar se je situacija nekoliko spremenila. V kletni etaži je zdaj Kik tekstil, ki ponuja nizkocenovna oblačila. "Na željo prejšnjega najemnika je priložnost dobilo podjetje Kik, ki ima zanimive artikle in ciljno skupino, zato se je povečala frekvenca kupcev Galerije Gosposke," pojasni Stropnikova in doda, da "ni problem v ceni oblačil, ki so v ponudbi Galerije Gosposka, ampak v sami nakupovalni kulturi. Treba bi bilo narediti celovit načrt revitalizacije mestnega jedra, le tako bi bila ta uspešna. Posamezne blagovne znamke so premalo, da bi pritegnile urbane kupce." V Galeriji Gosposka še pravijo, da je nujno, da se čim prej uredi dolgo obljubljena garažna hiša, saj je tudi parkirno mesto ključnega pomena za kupce. Medtem pa v Modni hiši menijo, da je mestno središče dobra pozicija, saj kupcem za nakup ni treba sesti v avto, do blagovnice se lahko preprosto sprehodijo.

V trgovinah polno, a se nihče noče pohvaliti

Občutek je, da v središču mesta še najbolje poslujeta tuja trgovska velikana, H&M in C&A, saj sta njuni trgovini velikokrat polni, pa tudi na ulicah je videti veliko ljudi z njihovimi vrečkami. Kljub temu je vodstvo obeh trgovin redkobesedno, trgovkam pa ni dovoljeno komentirati stanja. Iz švedskega tekstilnega koncerna H&M so nam sporočili le, da je za njih pomembna najboljša lokacija v mestu ali trgovskem centru, medtem ko parkirnih mest niso omenjali. Tako lahko sklepamo, da krivec za pomanjkanje kupcev niso le parkirna mesta v centru Maribora, saj nekateri trgovci tudi dobro poslujejo. Kljub vsemu pa Bruno Završnik, profesor na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru, zaključi, "da center mesta počasi izumira, tako kot se to dogaja tudi v drugih mestih po Sloveniji, kjer se nakupovalni centri selijo na obrobje mesta".

Vir: www.vecer.si