Avtor: Igor Dernovšek

Najbolj produktivna panoga je finančno posredništvo, ki mu sledi dejavnost oskrbe z elektriko, plinom in vodo. Trgovina je tik nad povprečjem, medtem ko so predelovalne dejavnosti, ki zaposlujejo največ ljudi, pod slovenskim povprečjem. Najnižjo BDV ima gostinstvo, za kar 3,5-krat nižjo kot finančno posredništvo. Podpovprečno produktivne panoge so tudi gradbeništvo, izobraževanje in kmetijstvo. Velika podjetja so nasploh najbolj produktivna, najnižjo BDV pa imajo mikropodjetja.

Javni sektor - podpovprečna BDV in nadpovprečne plače
V primerjavi z letom 2006 je BDV na zaposlenega najbolj porasla v finančnem posredništvu, in sicer za skoraj 20 odstotkov. Več kot 10-odstotno rast produktivnosti so imeli še v ribištvu, dejavnosti javne uprave, obrambe in socialnega zavarovanja ter dejavnosti nepremičnin, najema in poslovnih storitev.

Na drugi strani so druge skupne in osebne storitve, kamor sodijo na primer frizerji, taksisti, pralnice..., lani imele celo negativno rast. Pod povprečjem rasti so tudi promet, skladiščenje in zveze, gostinstvo, energetika, izobraževanje in gradbeništvo.

Če primerjamo BDV na zaposlenega s plačami, ugotovimo, da je višina plač povezana s produktivnostjo zgolj v zasebnem sektorju. Drugače je v javnem sektorju, kjer imajo nadpovprečno visoke plače, BDV na zaposlenega pa je pod slovenskim povprečjem.
Rast plač je lani zaostajala za rastjo produktivnosti za skoraj 2 odstotka. Največji razkorak je v finančnem posredništvu, kjer je rast plač zaostajala za kar 12 odstotkov, velik razkorak pa je tudi v ribištvu, dejavnosti nepremičnin, najema in poslovnih storitev ter v javnem sektorju. Po drugi strani je lani rast plač v dejavnosti prometa, skladiščenja in zvez ter pri drugih skupnih in osebnih storitvah prehitela rast BDV na zaposlenega.

Deindustrializacija prinaša nove probleme
Minister za razvoj Žiga Turk je ocenil, da kaže porast BDV "več kot solidne gospodarske rezultate v zadnjih letih" in dejstvo, da se je gospodarstvo začelo prestrukturirati. Čeprav delamo več in učinkoviteje, je Turk opozoril, da gre za proizvode in storitve, pri katerih se možnosti za nadaljnjo rast zmanjšujejo. Po njegovem mnenju prihaja do zasičenja, ki se, kot pravi, kaže tudi v vedno večjem povpraševanju po nizkokvalificirani delovni sili. "Naravni odgovor ambicioznih podjetij bo preusmerjanje v višje cenovne razrede ter v izdelke in storitve, kjer je znanja več," je dejal Turk.

Bogomir Kovač z ljubljanske Ekonomske fakultete meni, da podatki SURS kažejo "klasično podobo zaostajanja industrijskega za storitvenim delom", kar pa po njegovem mnenju ni nujno prednost. "Prestrukturiranje v storitve in propadanje obstoječe industrije povzroča strukturne probleme na trgu dela, kjer vse bolj primanjkuje ustreznega kadra. Namesto deindustrializacije in specializacije bo potrebna večja uravnoteženost med storitvami in industrijo, katere delež ne bi smel upasti pod eno tretjino," je dejal Kovač in dodal, da bo treba bolj spodbujati podjetniški sektor.

Da so finančne storitve najbolj produktivna dejavnost, Kovača ne preseneča, saj se, kot je dejal, nahajamo v najbolj ekspanzivnem obdobju finančnega kapitala. Izrazito nizko BDV v gostinstvu in turizmu pripisuje "izjemni neorganiziranosti", razlog za podpovprečno rast BDV v energetiki ter dejavnosti prometa in zvez pa vidi zlasti v nadpovprečno visokih plačah v teh dveh dejavnostih. Zaostajanje plač za produktivnostjo je sicer po Kovačevem mnenju dokaz, da plače vsaj doslej niso generirale inflacije.

Jože Smole, generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije, ugotavlja, da "BDV ni zgolj delo zaposlenih, temveč vključuje tudi nove tehnologije, razvoj in kapital". Da se produktivnost upošteva, dokazuje s porastom deleža 13. plače, ki jo je lani dobila tretjina delavcev. Dodatne možnosti pa po Smoletovem mnenju omogočata tudi zakon o udeležbi pri dobičku in priporočilo v novi kolektivni pogodbi, ki pravi, da naj delodajalci na koncu leta upoštevajo tudi produktivnost na ravni dejavnosti.

Smole je ob tem opozoril, da je slovenska inflacija dvakrat višja od držav območja evra in da je zaostajanje rasti plač za produktivnostjo edino orodje cenovne stabilnosti.

Vir: www.dnevnik.si