Razdejanje po neurju

Avtor: Darja Lukman Žunec

Na območju ptujske občine lahko podatke o škodi občani sporočajo na sedmih mestih po domovih četrtnih skupnosti in gasilskih domovih. Po prvih zbirnih podatkih je je samo na stanovanjskih, gospodarskih in infrastrukturnih objektih za nekaj čez 113,5 milijona evrov, saj je bilo prijav škode za kar 6000 primerov.

Približno 50 uradnikov pomaga občanom izpolnjevati obrazce, ki se nanašajo na škodo na objektih in infrastrukturi, medtem ko bodo škodo na kmetijskih površinah popisovali na ptujskem Kmetijsko-gozdarskem zavodu do konca meseca avgusta. Delovati bo pričela tehnična pisarna kot izpostava ministrstva za okolje in prostor, ki bo tukajšnjim občinam in ljudem pomagala pri izpeljavi ocene škode ter njeni sanaciji.

Po podatkih ptujske občine je poškodovanih 3050 stanovanjskih objektov, na katerih znaša škoda 40 milijonov evrov, med njimi jih je 1000 povsem uničenih in 1550 močno poškodovanih. Med kmetijskimi gospodarskimi objekti, kot so hlevi, farme in vse, kar služi kmetijski proizvodnji, je poškodovanih 1600 objektov, škode na njih je za 51,2 milijona evrov. Med javnimi objekti pa so močno poškodovani štirje vrtci, šoli in telovadnica, sicer pa kar 30 objektov v vrednosti 10 milijonov evrov. Škoda na infrastrukturnih objektih je ocenjena na 200 tisoč evrov.

Kot je znano, so v ptujski občini v paketu intervencijske pomoči iz vladnih rezerv odobrili največ med vsemi oškodovanimi občinami, vendar pa le nekaj manj kot denimo destrniški. A z zneskom, ki komaj dosega odstotek ocenjene škode, mestni možje, kot je na sestanku z ministrom Podobnikom dejal direktor občinske uprave Stanko Glažar, seveda ne morejo biti zadovoljni. Ptujska občina je namreč dobila "le" 1,109.877 evrov, podoben odstotek dodeljenih sredstev pa je glede na ocenjeno škodo pripadel tudi drugim občinam na širšem ptujskem območju.

Ob tem je mogoče pričakovati, da bo kmetijska škoda vsaj tolikšna, vendar bodo deleži podeželskih občin, predvsem na območju Slovenskih goric, najbrž večji, saj imajo tam več povsem uničenih kmetijskih površin. Tudi v ptujski občini, čeprav velja za mestno območje, je na območjih Grajene, Kicarja, Mestnega Vrha in Rogoznice povsem uničenih precej vinogradov in sadovnjakov, prav ta primestna naselja pa imajo tudi največ poškodovanih objektov. Ljudje so tod ostali dobesedno brez strehe nad glavo in brez letošnjega pridelka, pogosto tudi brez možnosti za normalen pridelek v prihodnjih letih.

Vir: www.vecer.si