Torek, 9. februar 2010

Radvanjski "Paradiž" - vroč ali neželen?

Med čiščenjem objekta je v stropu stanovanja Bojana Bekafige, ki v dvorcu živi že dve desetletji, zazijala luknja.

Med čiščenjem objekta je v stropu stanovanja Bojana Bekafige, ki v dvorcu živi že dve desetletji, zazijala luknja.

Avtor: Tadeja Toplak

Na eminentni lokaciji pod Pohorjem se ponovno prodaja Radvanjski dvorec, kljub nezavidljivi situaciji ljudi, ki še vedno živijo v njem

Sredi januarja nam je v oči padel oglas mariborskega gradbenega podjetja Konstruktor, ki je med svojimi "vročimi posestvi" - eno je recimo mariborski Manhattan - prodajal tudi Radvanjski dvorec. Zaščiteni zgodovinski objekt pod obronki Pohorja, ki mu pripada okoli šest tisoč kvadratnih metrov zemljišča, so ponujali za 920 tisoč evrov. Vse lepo in prav, če ne bi bile v zgodbo, kot kakšno grajsko prekletstvo, še zmeraj ujete tudi stiske njegovih stanovalcev. Pisali smo že o neurejenih razmerjih med lastnikom in stanovalci, ki se morajo izseliti, da se bo načrtovana obnova objekta lahko pričela, ter o usodi zgradbe, ki je od leta 1991 prehajala iz rok v roke tistih, ki so za bolj ali manj kratek čas postali ponosni lastniki Paradiža, kot so ga po prelepem nasadu vrtnic imenovali v preteklosti. Po letu 1945 so iz bogato opremljenih grajskih prostorov izdelali dvanajst nefunkcionalnih stanovanj ter jih z obzidjem in pripadajočimi stavbami prepustili zobu časa.

Spomnimo, da je status najemnikov v dvorcu precej raznolik, večina je imetnikov stanovanjske pravice. Mestna občina Maribor jih je tam naselila, ko je bil imetnik pravice do gradu, kot ga imenujejo Radvanjčani, še Agrokombinat Maribor, z novim stanovanjskim zakonom pa ga je ta prodal gradbenemu podjetju Marking. Pod njegovo vladavino je dolga leta propadal. Konstruktor Invest je bil naslednji lastnik, ki se je nepremičnine z isto "živo vsebino" otresel v slabem letu. Čast je pred dvema letoma pripadla sedanjemu "graščaku", podjetju Immobiliare Invest, ki tudi načrtuje njegovo temeljito obnovo. Z investicijo okoli tri milijone evrov in pol naj bi zrasel hotelski kompleks, s temi načrti pa se je dvorni ples šele pričel; pred tem je namreč stanovalcem treba zagotoviti ustrezna nadomestna stanovanja. Nekaj od zasedenih stanovanj je podjetje Immobiliare Invest proti odškodnini že izpraznilo, marca lani naj bi bili že vsi preseljeni, so bile obljube v pretekli zimi, ki pa se še niso uresničile.

Se prodaja ali ne?

Zakaj deset ljudi - štiri družine - še vedno živi v dvorcu, v katerem so v minulem letu potekala pripravljalna dela na gradbene posege? In kdo je pravzaprav lastnik dvorca? S tem statusom je v zemljiško knjigo še vedno vpisan Konstruktor, njegov direktor Marjan Pinter pa pojasnjuje, da formalnopravno novega lastnika še ni, ker ta po sklenjeni kupoprodajni pogodbi še ni poplačal celotne kupnine, sicer pa meni, da se bo to v kratkem uredilo. Ob tem tudi zagotavlja, da se dvorec zdaj (več) ne prodaja.

Nasprotno pa predstavnik sedanjega "lastnika" kulturnozgodovinskega spomenika Stojan Špitalar na to odgovarja, da se dvorec še naprej prodaja s projektom vred, in hkrati dvomi, da se bo v teh gospodarskih časih našel kupec. "V vsakem primeru bomo objekt izpraznili in ljudi preselili. Zdaj imamo z njimi urejena razmerja in situacije ne želimo poslabšati. Končno so le bile sprejete vložene spremembe občinskega podrobnega prostorskega načrta in tako nadaljujemo projekt," razlaga Špitalar in počasnemu vrtenju birokratskega aparata pripisuje tudi, da so z aktivnostmi še vedno povsem na začetku; že prazne prostore pripravljajo, čistijo in izsušujejo po navodilih Zavoda za varstvo kulturne dediščine.

Vsakič znova jih premaga vlaga

"Če bi tu živeli Romi, bi bila situacija že rešena," se razburjajo stanovalci Radvanjskega dvorca, ki ne verjamejo več, da bodo nadomestna stanovanja dočakali. Razburjeni so zaradi več kot stoodstotnega povišanja najemnin, odkar se je menjal lastnik, nemogočih bivalnih razmer ter strahu pred deložacijo, ki jim ves čas grozi. V na prvi pogled komfortnem in sodobno opremljenem domu se pogovarjamo z zakoncema Osenjak, ki sta v svoje 68 kvadratnih metrov veliko stanovanje prisiljena nenehno vlagati, pa ju vsakič znova premaga vlaga. Starša treh otrok - najmlajši je star šest let - sta že obupana. Lastnik jima je sicer ponudil etažo stanovanjske hiše v Dupleku, a višje najemnine zanjo ne bi zmogla plačevati. Izseliti se morajo do konca junija, Špitalar jima je ob tem ponudil 15 tisoč evrov odškodnine. Sicer sledi deložacija. "Ker je graščina odprta, zmrzuje voda, stanovanja je treba ogrevati noč in dan," našteva oče Bogdan. Stanovalci nam kažejo še razpoke, ki naj bi na stenah in stropih zazevale s posegi v grad, tudi oboki na stopnišču so podprti. "Tu živijo otroci in stari ljudje, kaj, če se kaj zgodi," doda brezposelna Osenjakova, ki živi v gradu že 35 let.

O zastraševanju nam pripoveduje tudi upokojena Albina Zgajner, s sinom živi v 52 kvadratnih metrov velikem stanovanju, ki ga je pred štirimi leti že drugič adaptirala (grajska najemnica je od leta 1974). V zameno, da grad zapusti, bi lahko sprejela 2500 evrov odškodnine, zavrnila je tudi neustrezno in veliko manjše stanovanje, ki ji ga je lastnik ponujal kot nadomestno.

Z novo najemno pogodbo so si poslabšali položaj

Brez pravice do nadomestnega stanovanja pa je ostal Bojan Bekafiga, ki dve desetletji živi v dvorcu, pred tem pa je v pripadajočemu objektu. Lastnik je proti njemu dobil prvostopenjsko tožbo, da brez pravne podlage zaseda enosobno stanovanje v dvorcu. Ker se je zoper razsodbo pritožil, ga še ni izpraznil. Je pa med čiščenjem objekta v stropu njegovega bivališča že zazijala luknja.

Položaj najemnika ureja in ščiti stanovanjski zakon, vendar morajo najemniki sami poskrbeti za svojo pravno varnost in uveljavljati pravice, ki jim pripadajo glede na sklenjene najemne pogodbe. Kot druge državne institucije tudi Javni medobčinski stanovanjski sklad (JMSS) Maribor najemnikom v gradu trenutno ne more zagotavljati druge pomoči, kot jih podučiti o njihovih pravicah, čeprav so jim znane napetosti "med lastnikom Radvanjskega dvorca in najemniki zaradi obračunavanja previsokih najemnin, ponujanja nesprejemljivih nadomestnih stanovanj po besedah najemnikov in nevzdrževanja standarda stanovanj ter skupnih delov stavbe. Po naših podatkih so si najemniki, ko so z novim lastnikom ponovno sklenili najemno pogodbo, poslabšali položaj, saj se jim s tem obračuna tržna najemnina, nove najemne pogodbe za obstoječe stanovanje pa so sklenjene za določen čas," je dejal namestnik direktorice JMSS Miha Glavič.

Vir: www.vecer.si
 

Iskalnikhitri iskalnik
E-novice

Nepremičnine Si21
Nepremičnine in nepremičninske agencije na enem mestu

izdelava kABI d.o.o.

tel: 01 280 50 80
fax: 01 280 50 85
e-mail: urednistvo@kabi.si

uredništvo | oglaševanje | rss feed

Nepremičnine
English Hrvatska Italia Srbija Bosna i Hercegovina Si21.com Izdelava spletnih strani Morel TV sporedi Avto.info Novogradnje.com