Ali nam lahko banka dvigne obrestno mero ( pribitek k euriborju ) zaradi razmer na trgu? Po pregledu pogodbe nikjer nisem zasledil, da je to predvideno.

Sem 1/2 lastnica zaščitene kmetije, ki zelo malo vem o ravnanju z nepremičninami. Z občine v kateri je vsa ta zemlja, so me leto nazaj neprestano klicali in spraševali o prodaji nekih 3 parcel. Sprva se zaradi nevednosti nisem hotela spuščati v to, nato pa so me pregovorili. Šlo je za 70 arov travnikov, za katere so mi zanikali da so zazidljiva. In prodali smo, za 5 € na m2, tudi v pogodbi ni bilo omenjeno da je zemlja zazidljiva. Kasneje se je izkazalo da je 3/4 zemlje zazidljive in po cenitvi sosednje parcele je bila vredna 18 € na m2. Kaj lahko storim? Slišala sem da naj bi, če bi se karkoli v občini prodajalo, to na oglasni deski viselo 30 dni, šele nato bi se sklepale kupčije... je to res? Vendar to v mojem primeru ni bilo storjeno... kako so lahko naknadno v pogodbo pripeli list s podatki, da je zemlja zazidljiva? Kaj storiti?

Z izvajalcem se dogovarjamo za adaptacijo celotne kopalnice. Narejen je bil predračun, na katerem je določena cena in rok, kdaj bi se naj dela začela. Po predračunu smo tudi plačali 30% predvidenega zneska. Po tem od izvajalca ni ne duha ne sluha. Dela naj bi se začela med 17.10 in 21.10. Izvajalca kličemo vsak dan, vendar se nihče ne javi, ali pa prekine nam prekinejo linijo. Problem je še večji, ker se bliža zima in bo kmalu adaptacija nemogoča. Zaradi predplačila pa ne moremo iskati drugega izvajalca. Zanima me, ali smo na podlagi predračuna upravičeni do kakšnih pravnih sankcij?

V bloku lastniških stanovanj so sosedi želeli renovirati kopalnico in pri tem ugotovili, da glavne vodovodne cevi spuščajo. Potrebno je bilo interventno popravilo pri katerem je nastala škoda v naši kopalnici. Čez zid so prebili dve luknji med katerimi so popokale tudi ostale ploščice. Zavarovalnica je priznala škodo za eno steno, prav tako tudi upravitelj. Do sedaj so bile ploščice po vsej kopalnici enake. Vračilo v prvotno stanje ni mogoče, saj enakih ploščic ni moč dobiti. Cevi so nemnjene vsem sosedom, saj so povezane do 4. nadstropja in 2 vhodov. Če so cevi skupna last vseh lastnikov stanovanj, ne vidim razloga, zakaj je povzročena škoda samo na moji strani. Hvala za odgovor in lep pozdrav.

 

Živimo v manjšem bloku z osmimi stanovanji. Vsa so lastniška, razen stanovanja, ki je nad nami. Lastnik tega je občina in je socialno oz. neprofitno stanovanje. Stanovalci se menjajo in z vsemi imamo veliko težav in nesporazumov, saj motijo življenje v drugače zelo urejenem in
mirnem družinsko-upokojenskem bloku. Zanima nas ali je kakšna možnost in pravna podlaga, da bi lahko najemnike izselili in to stanovanje odkupili, ker je življenje nevzdržno, saj se je v tem stanovanju dogajalo že vse, od ukvarjanja s prostitucijo, do požara in vlomov itn.

 

Oče je umrl in ni zapustil oporoke. Dediči smo njegova žena, sin in hči. Sin se je odselil k izvenzakonski partnerici, po njuni razvezi pa se je vrnil domov, kjer si je uredil začasno bivališče. Hči je bila ves čas doma. Delala je na kmetiji in pomagal graditi hišo. Z denarjem in delom je plačevala polovico položnic. Kakšen delež pripada hčeri, kakšen delež pa sinu, ki ni nikoli nič delal, nič plačeval. Sin je bil razgrajač, v taki meri, da so večkrat morali posredovati policisti. Imel je tudi prepoved prebliževanja mami in očetu in sestrini družini.


 

K hiši zgrajeni 1950 bi rad zgradil prizidek in za gradbeno dovoljenje potrebujemo služnostno pot. Pot (stara vaška pot, ki obstaja že preko 100 let), ki vodi k hiši pa poteka preko sosedove  parcele in ni vpisana v zemljiško knjigo. Nimamo možnosti, da bi pot speljal kje drugje. Sedaj ko rabim služnost in vpis v zemljiško knjigo, pa mi sosed postavlja nemogoče pogoje.
Kaj storiti ?

Leta 1987 je oče z izročilno pogodbo izročil imetje (kmetija) polovico mojemu bratu, polovico  jegovi ženi. Pogodba ni podpisana ne od moje mame, ne od mene kot zakonitih dedičev.Da je do izročanja imetja prišlo sem zvedela šele čez nekaj mesecev. Leta 2007 je oče umrl, na  apuščinsko razpravo pa sta bila klicana samo mama in brat. Mojega imena oz. strinjanja s  postopki ni zapisanega nikjer, kot da oče hčere sploh ni imel.

Vprašanje:

• ali je možna izročilna pogodba v tem primeru med očetom in njegovo snaho
• ali je pogodba veljavna, ker ni  odpisana od vseh zakonitih dedičev Ker mislim , da so se dogajale nepravilnosti,  Hvala!

Z možem sva sezidala hišo (dokumentacija na oba z možem), pred začetkom zidave je možev brat podaril možu parcelo na kateri stoji hiša. Sedaj je v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik hiše samo mož. Zanima me, če mi lahko mož podari del parcele, da bi bila tudi jaz vpisana v zemlj. knjigi kot lastnica (hiša je bila zgrajena v zakonu)? Lep pozdrav.

Sosed, recimo mu Jože, je proti nama z bratom vložil tožbo za priposestvovanje naše parcele, ki zaobjema 1,5 ha in je sestavljena iz polovice gozda in polovice pašnika. Gre za to, da Jože ni lastnik te parcele. Trdi pa, da to parcelo obdeluje sam že vsaj 30 let. Navaja, da jo redno kosi, seka drva, nabira dračje. Tako zatrjujejo tudi njegove priče. Z bratom sva lastnika te parcele. Podedovala sva jo po očetu l.2005. Oče je to parcelo kupil l.1970 od prejšnjih lastnikov in je bil takoj vpisan v ZK kot lastnik. Imam tudi kupoprodajno pogodbo, kjer je razvidno, da je oče to parcelo kupil od prejšnjih lastnikov.

Zanima me do kolikšnega deleža hiše kot dedič sem upravičena, če imam še polsestro. Mama je pokojna, očim še živi. Hiša je pisana na mamo.

Starša sta s podjetnikom, registriranim kot samostojni podjetnik, sklenila pogodbo o zgraditvi prizidka (garaže) k obstoječemu objektu. Rok za dokončanje del, ki ga je postavil podjetnik, je bil predviden za mesec dni. Težava s katero se srečujeta obupana starša pa je ta, da je podjetnik zdaj že krepko prekoračil rok izgradnje in nikakor ne prevzame odgovornosti, da bi delo v najhitrejšem možnem času tudi dokončal. S podjetnikom tuje narodnosti sta sklenila pogodbo, ki je napisana na roke in podpisana, a brez uradne overitve. V spor z njim si ne upata,saj ju je strah, da bo pobral šila in kopita ter pustil delo takšno kot je (nedokončano),ko pa nimata uradne pogodbe. Nemočno gledati in prosjačiti pa tudi že počasi načenja njune odnose. Povejte, ali obstaja kljub temu kakšna pravna pot, ki bi podjetnika lahko bolj zavezala k dokončanju njegovih poslov? Najlepša hvala za odgovor.

Stric in teta sta bila solastnika kmetije (hiša, gospod.poslopja,kmetijska zemljišča). Teta je umrla,ker teta ni napravila oporoke smo zakoniti dediči: midva z bratom po umrlem očetu, stric, ki je že solastnik in še en stric. Zanima me , če se na zapuščinski obravnavi lahko dogovorimo, da stric ki je bil do 1/2 solastnik izplača naju z bratom, če sta bila s teto solastnika in premoženja še nista razdelila- torej pravzaprav ne vemo kaj naj bi bilo tetino premoženje.

Zanima me ali lahko sosed ustavi našo gradnjo (zaenkrat šele zakoličba čez 2 dni bomo začeli z izkopom), če ni bil stranka v postopku in je gradbeno dovoljenje že pravnomočno? Sosed želi biti stranka v postopku ker hiša ne bo odmaknjena 4 m od meje soseda (zaradi ozkosti parcele) - ni vplivnega območja.

Po sklepu o dedovanju z dne 11.3.2005 sta moja mati in moj brat podedovala vsak 1/10 nepremičnine (kmetijske površine), ostale 4/5 premoženja pa pripada mamini sestrični. Ker se ne morejo dogovoriti o delitvi premozenja oz. o ceni nase petine (skupno), bi radi sprožili sodni postopek zaradi delitve solastnine. Zanima me kdo plača sodne stroške, kakšni približno so ti stroški in koliko časa običajno tak postopek traja?

Kot solastnik bi želela doseči delitev solastnine na skupnih prostorih. Pri odkupu stanovanja po interventnem zakonu sem namreč zamudila rok za pritožbo na prvi vpis v ZK, ki je bil opravljen na podlagi neustreznega etažnega načrta, dogovor z drugim solastnikom pa ni mogoč.

Brez soglasja in tri metre od meje je Stanovanjski sklad RS in Stanovanjski sklad MO Koper gradil neprofitna stanovanja. V zazidalno območje nas niso vključili in ves čas tudi ignorirali. Stavbenik je bil izvajalec del, oglede in zapisnike o poškodbi na hiši zaradi pilotiranja smo sproti s Stavbenikom zapisovali in so nam obljubljali, da bodo vse na koncu sanirali. Vzeli smo tudi gradbenega izvedenca, ki je sodeloval pri ogledih in tudi izdal ekspertno mnenje, ki ga je zahtevala upravna enota. Niso naredili nič. Od Stavbenika nismo dobili niti enega pisnega odgovora. Pisali smo povsod, tudi na ministrstva, bili smo pri več odvetnikih in vsak od njih ima nekaj z zgoraj omenjenimi, tako, da nas nihče ni mogel sprejeti. Klicala sem na oddajo »Preverjeno« in so mi odgovorili, da sedaj nimajo takih tem. Na hiši so velike poškodbe, Stavbenik je zadevo le predal Zavarovalnici Triglav, ki je prvotno rekla, da niso imeli za tako pilotiranje zavarovano gradnjo. Uspeli so se zmeniti, da bi nam izplačali 7.800,00 EUR in poslai predlog v podpis, ki ga nismo podpisali, ker je znesek definitivno po zapisniku nizek in ni v skladu z dogovorom oziroma opravljenimi ogledi in zapisniki. Vse imamo poslikano in dokumentirano.

Leta 2006 sem od znanca kupil stanovanje, kjer pa ni bilo posebej priključka za vodo in smo sedaj priključeni na njegov priključek in s tem smo bili ob samem nakupu tudi seznanjeni in smo v pogodbo zapisali, da mora prodajalec narediti vse, da se naredi priključek za naše stanovanje, katere stroške nosi prodajalec. Sedaj se stvar že vleče predolgo in mislim, da se izmika svojim obveznostim. Iz tega naslova bi zastavil vprašanje, kako v najkrajšem možnem času rešiti zadevo po pravni poti in kakšne so možnosti, da se to uredi, kot je zapisano v prodajni pogodbi.

S partnerko sva prišla, preko njene matere, z darilno pogodbo do stanovanja. Njena brata sva izplačala. Ob overitvi darilne pogodbe, smo želeli overiti tudi izjavo, v kateri se njen brat odpoveduje pripadajočemu deležu na stanovanju na podlagi izplačila. Notarka ni hotela overiti omenjene izjave, češ, da je to daljši pravni postopek in da lahko kljub izplačilu ob smrti matere zahteva nujni delež. Na podlagi darilne pogodbe, v kateri je stranka le ona, bo podala predlog za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo. Kako bi lahko njen brat po smrti matere zahteval nujni delež, če bo vpis v zemljiško knjigo izveden na partnerkino ime ? Kakšen je postopek, da zadevo s stanovanjem dokončno uredimo ?

Mojemu sorodniku, ki živi v Argentini, je nekaj vaščanov posekalo kostanj star okrog sto let. To se je zgodilo 17. aprila letos. Ker njega ni bilo tukaj, smo po poizvedovanju o tem, kaj narediti, zadevo prijavili na policiji dne 19.05.2008, on pa je ukrepal v Argentini, najbrž na našem predstavništvu. Pri nas v Sloveniji je policija po enem mesecu opravila razgovore s tistimi vaščani, ki naj bi bili pri poseku udeleženi in napisala uradni zaznamek. Sedaj nas zanima, če bi slučajno prišlo do tožbe ali zaradi motenja posesti ali zaradi odstranitve drevesa, kako zadevo izpeljati. V bistvi gre v prvi vrsti za to, da sedaj noče biti nihče odgovoren in se izgovarjajo tudi, češ, da kostanj ni bil na lastniški zemlji, ampak na občinski. Moj sorodnik je zelo prizadet bolj zaradi moralnega početja in čustvene vezi, ker ga je posadil naš stari oče. Zanima nas tudi to, čigavo je drevo, ki raste na občinski zemlji in ga je posadil lastnik. Stavba, ki stoji na občinski zemlji, ni občinska, ampak lastniška. V kolikšnem času lahko lastnik vloži odškodninsko tožbo ?

Kupujemo novo stanovanje in so nam v pogodbo napisali odstopanje od prodajne površine 7 %. Ali je to zakonito ?

Mama je lastnica parcele, kjer stoji star gospodarski objekt oziroma hlev in senik. Slednjega bi podrli in zgradili novo montažno hišo. Dovoz je urejen preko maminega ozemlja. Sprašujem vas, na kakšen način bi bilo najbolje urediti lastništvo. Zanimajo me postopki (parcelacija, prepis lastništva), preden se lotimo pridobivanja projekta in gradbenega dovoljenja.

Upravnik je samovoljno postavil smeti na lokacijo, ki predvidena za to po projektu. Kaj lahko storimo stanovalci ? Nekaterim sedanji režim bolj ustreza.

Z bivšim partnerjem sva si urejala in gradila vikend. Po enajstih letih sva se razšla. Partner je živel pri meni, vendar ni imel prijavljenega bivališča in skupnega gospodinjstva. Zanima me, če mi po vseh teh letih pripada kakšen delež od vikenda ? Bivši partner ga namreč sedaj prodaja. 
 

Pri popisu nepremičnin sem bil obveščen, da zemljišče, na katerem stoji hiša, ni pisano name. Pred 50 leti, ko sta starša kupila to hišo z zemljiščem, ni bilo pravilno vknjiženo v zemljiško knjigo. Šel sem do štirih dedičev te parcele, jih obvestil o nastali situaciji, obenem pa jih prosil, da stvar uredimo. Trije so stvar razumeli in mi svoje deleže odpisali, ena pa nikakor noče stvari razumeti, kljub temu, da sem ji ponudil denarni odkup. 50 let smo zemljišče uživali in bili v dobri veri, da je naše in sedaj, ko sem seznanjen z situacijo, bi rad uredil zemljiškoknjižno stanje. Sprašujem, kakšne so možnosti na sodišču. Nobeden od sedanjih in prejšnjih lastnikov parcele nas nikoli ni opozoril, ali kako drugače urgiral, da je parcela njihova oziroma naša.
 

Imam težave s sosedom glede dovozne poti. Zadnje leto postavlja robnike tik na mejo z našo potjo, najprej je teren navozil, potem položil beton in nato postavil robnike (pol metra visoko). Pot imamo strmo in robnik je zelo nevaren za nalet, ker ovira pri zavijanju. Sprašujem ali lahko sosed postavi robnike na mejo brez mojega dovoljenja oziroma na koga naj se obrnem pri reševanju tega problema, ker se s sosedom ne da zmeniti.

Zgradili smo večstanovanjski objekt, pridobili uporabno dovoljenje, izvedli projekt etažne lastnine. Zdaj pa bi začeli prodajati. Ali potrebujemo splošne pogoje prodaje ?

 

Zanima me, ali lahko krajevna skupnost ali upravnik posežeta v zelenico pred blokom brez soglasja oziroma brez sprejetega sklepa ali seznanitvijo na sestanku lastnikov. Postaviti želijo klopi oziroma so že začeli z deli in sicer pod balkoni in okni stanovanj, neozirajoč se na stanovalce.

Na mojo parcelo pronica fekalna voda od sosednjih lastnikov nepremičnin, prav tako ni urejeno odvodnjavanje meteronih voda privatnih dovozov in občinske ceste. Vsa voda se zato zbira na moji in sosednji parceli. Ali je občina dolžna prisiliti lastnike za komunalno ureditev lastnih parcel.

Po sklepu o dedovanju sem podedovala nujni delež in sicer sem solastnica 1/12 nepremičnin, kar predstavlja stanovanje, avto in vikend. Mama je na sodišču vložila tožbo na izplačilo solastnine. Kaj naj storim?

Živimo v novi, 2,5 leta stari montažni hiši, kjer imamo težave z ostrešjem. Na opažu na spodnji zunanji strani strehe (kap) se je že prvo leto pojavila plesen, črni madeži se še širijo. Pred mesecem smo dali vgraditi še eno strešno okno in ko je bilo odprto, se je na paroprospustni foliji (tisti sivi) videlo na sp. strani ob izolaciji drobne kapljice vode.
Prihaja tudi do toplotnih izgub, toplotni mostovi so se videli, ko je bila streha zasnežena (skopnel sneg le na dol. delih strehe). Izvajalca smo ves čas opozarjali na napako, vendar je sanacijo odlagal na kasnejši čas. Zdaj pa nam je sporočil, da je vse to normalno in da ni predmet reklamacije. Ali mi lahko svetujete, kako lahko uveljavim reklamacijo in dosežem sanacijo strehe. Problem lahko opišem tudi bolj podrobno in priložim fotografije.

S hčerko živiva že od vsega začetka pri moji mami. Zaradi slabih odnosov se bojim, da bo moja mama napisala oporoko in me izključila pri dedovanju. Tako kot tudi mojo hčer. S tem bi ostale brez strehe nad glavo. Hišo bo verjetno podedoval brat. Mama pa je hišo že podedovala po dedku. Moj oče je zelo zgodaj umrl v prometni nezgodi. Sedaj me zanima, če se v takšnem slučaju, da kaj urediti ali me lahko dobesedno vržejo na cesto ? Hčera je že polnoletna.

Na zapuščinski obravnavi leta 2003 je sodnik ocenil nepremičnino na 500 EUR. Ker sta dva dediča, bi sedaj eden odkupil polovico za realnih 100.000 EUR. Kako je z davkom in kdo ga plača ?

Imam namen delati stanovanjsko hišo in spodaj garažo (cca 190 m2). Delal bi po vseh normativih, da bi bila lahko čez čas mizarska delavnica. Sedaj pa me zanima, ali lahko odmik od meje isto zmanjšam na 2,5 m – seveda s soglasjem soseda, glede na to, da bo tam nekoč delavnica – da ne bom imel problemov glede uporabnega dovoljenja. Koliko se mi zadeva lahko zakomplicira, če bi čez deset let iskal papirje za spremembo namembnosti, ali naj to začnem urejati že danes ?

Sosed je posadil ciprese na polovico ceste, katera je last občine Rogaške Slatine. S tem nam je otežil dostop do hiše. Cesta je naprej še do enega vikenda. Bili smo že na občini pa ni posluha. Vrtimo se v krogu. Zakaj občina ne ukrepa proti sosedu, ker je le ona lastnica.

Pozdravljeni Mene pa zanima, če lahko izvajalec del posega po naši zemlji med popravilom občinske ceste. Popravljati nameravajo namreč škarpo ob občinski cesti zaradi česar so nam rekli, da bodo vse kar je 5 metrov stran od ceste podrli. To pomeni vsa drevesa, njive, betoniranje gredice,... Pa za njivo ni problem ker se jo že nekako uredi nazaj ampak drevesa je pa škoda ker so prišli ravno v svoja rodna leta. Ali sploh lahko naredijo na tak način brez našega dovoljenja? Ali smo deležni vsaj odškodnine? Ali morajo postaviti vse v prvotno stanje? Ali lahko zahtevamo spremembo sanacijskih del (da ne bi delali nove ceste zraven ampak bi popravljali iz obstoječe ceste)?

Spoštovani. Moji starši so se pred kratkim izselili iz stanovanja v hišo in nam to stanovanje ponudili in sicer za odkup z bistveno manjšo vsoto, kot bi bila po tržni ceni (manj kot polovico). Imam tudi starejšo sestro, ki živi v drugem kraju in se z zadevo strinja. Zanima me kako je to sploh mogoče izpeljati, mislim glede kupoprodajnih pogodb, ali polovično darilno? Zanima me tudi kakšno bi bilo plačilo davka v različnih primerih tako zanju kot zame. Za odgovor se Vam prisrčno zahvaljujem in sončno pozdravljam!

V mesecu novebru smo oddali stanovanje v najem. Pogodbo smo sklenili za 1 leto na podlagi obrazca za najemne pogodbe.Najemnik stanovanja od meseca januarja ne plačuje stroškov (elektrika,...) od meseca marca pa tudi ne najemnine. Ker je na opremi na stanovanju povzročal določeno škodo (škoda je vidna od zunaj - rolete, zavse) in ne dovoli ogleda stanovanja, smo mu poslali obvestilo, da naj napake odpravi.Ker tega ni storil, smo mu poslali predčaso odpoved s povratnico. Pošto smo dobili vrnjeno s pripombo "ni dvignil". Ker je to večstanovanjska hiša, so nas sosedje obvestili, da najemnik že nekaj časa ne živi v našem stanovanju. Tudi na telefonske pozive se ne odziva. Sprašujemo vas ali lahko: 1. Vstopimo v stanovanje brez njegove vednosti? 2. Ali je najemna pogodba tako potekla? 3. Kaj storiti v primeru, če najemnika ne najdemo?

Želim zgraditi stanovanjsko hišo, ki bi bila podkletena. Na občini so mi rekli, da klet ni mogoča zaradi prostorskih načrtov. Kako je to mogoče, če pa sosednje hiše imajo kleti ? Kaj lahko storim ?

Dne 15.02.2002. je zapadlo plačilo nadomestila za uporabo stanovanja (stanarina) v višini 16.856,98 SIT ( 66,17 EUR). Do sedaj ni nihče zahteval izplačila-poravnave. Kdaj račun zastara in ga ni moč več izterjati?

Spoštovani, zanima me, če lahko dam sinu svoj delež hiše v najem, (jaz se bom izselila iz hiše ), ker je nepremičnina pod izvršbo, Imam lastno gospodinjstvo po razvezi,ter nimam druge izbire kot da se odselim, vendar sina ne želim vreči iz hiše. Ali ga bodo izselili če pride do prodaje hiše. Upam, da ne bo saj se zadeva na sodišču vleče od leta 1994. Hvala za odgovor.

Obnova solastnine zaradi dotrajanosti smo trije solastniki investirali v obnovo ostrešja in kritine na stanovanjski hiši v solastništvu. Četrti solastnik se na poziv k izbiri izvajalca in soinvestiranju obnove ni javil. Kako izterjati njegov delež sedaj, ko je obnova končana in računi plačani.

Ali mora biti najemniška pogodba za stanovanje overjena pri notarju, ali jo je treba kje prijaviti (Durs) ?

Lotili smo se investicijskega projekta - 15 stanovanj. Ali lahko stanovanja prodamo v 5 gradbeni fazi in kako je s tehničnim pregledom v tem primeru ?

Živim z mamo in svojima otrokoma v stanovanju, katerega lastnica je moja mama. Moj izvenzakonski partner se je pred dvema mesecema odselil iz tega naslova, ni pa se tudi odjavil. Na sodišču imam tudi vloženo vlogo glede skrbništva otrok, iz katerega je razvidno, da sva se razšla. Zanima me, kako ga lahko odjavim jaz oziroma moja mama kot lastnica stanovanja, da ne bo imel več tukaj stalnega prebivališča. Vem, da se je odselil k novi prijateljici v Šiško, a točnega naslova ne vem. Kaj moram storiti ? Nekdo mi je tudi rekel, da lahko v tem primeru javim na upravno enoto, da ne živi več na tem naslovu in potem oni preverijo in če je to res, tudi sami odjavijo. A je to res ?

Smo trije bratje in seste, imamo veliko kmetijo, katero sedaj, ko je umrla mama, upravlja eden izmed bratov (npr. Tone). Ena zazidljiva parcela je bila že dodeljena enemu bratu (npr. Lojze), po smrti očeta (kmetijo po očetovi smrti je dedovala mati). Jaz (npr. Katjuša) pa sem dedovala en kos gozda, ki niti približno ni toliko vredna, kot ta parcela. Sedaj pa mene zanima, kmetija je namreč zaščitena, kar ni vedel nihče. Ali se kmetija sedaj lahko deli? Kaj lahko kdorkoli zahteva, če sploh lahko? Kako potekajo zadeve pri zaščiteni kmetiji? Kmetija pa ni napisana še na nobenega, razen tega, da doma živi Tone?
 

Preko nepremičninske agencije sem kupil novo stanovanje. Na ogledu sem podpisal ogledni list s katerim se strinjam s prodajnimi pogoji in plačilom posredniške provizije. Stanovanje sem kupil oz. je napisano na mojo partnerko, ki je bila ravno tako takrat na ogledu in ga tudi že prevzel, ter čakam na odpravo manjših pomanjkljivosti. Nato smo odšli na počitnice in medtem sem prejel račun nepremičninske agencije za opravljeno storitev - posredovanje pri nakupu, ki ga nisem poravnal v celoti.
Zanima me ali lahko nepremičninska agencija katera je posredovala pri nakupu, od mene oz. partnerice iztirja razliko provizije? Hvala za odgovor.

Imam kolegico, ki trenutno živi v mojem lastniškem stanovanju. Želi se za stalno prijavit na stanovanjskem naslovu. Kakšne so pravne posledice tega, če se slučajno ne bi hotela izseliti, ko bi to zahteval ?

Zanimam se za nakup nepremičnine v Bosni in hercegovini. Zanimajo me pogoji oziroma možnosti nakupa za državljane EU.